"Čas ni na strani Rusije": fronta obstala, pritiski na Kremelj pa rastejo

Ruski predsednik Vladimir Putin po mnenju vodje evropske obveščevalne službe izgublja čas za zmago v vojni proti Ukrajini. Fronta se namreč že več mesecev skoraj ne premika, Rusija pa se sooča z visokimi izgubami in vse večjimi notranjimi pritiski.

Direktor estonske zunanje obveščevalne službe Kaupo Rosin je za CNN dejal, da se Putin čez štiri ali pet mesecev "morda ne bo več mogel pogajati z izhodišča moči". Po njegovih besedah se tudi v Kremlju vse bolj zavedajo, da vojna ne poteka po načrtih.

Rosin je opisal kombinacijo gospodarskih, vojaških in družbenih pritiskov, s katerimi se sooča Putin in ki bi ga lahko prisilili za pogajalsko mizo. "Čas ni na strani Rusije," je dejal.

"Ne slišim več govorjenja o popolni zmagi. Ljudje v Kremlju priznavajo, da razmere na ukrajinskem bojišču ne potekajo najbolje," je dejal Rosin in dodal, da Rusija izgublja več vojakov, kot jih lahko novači.

Po ocenah washingtonskega mislišča Center for Strategic and International Studies (CSIS) so ruske sile v dveh letih do januarja napredovale povprečno le okoli 70 metrov na dan. Tudi ti omejeni premiki so letos skoraj povsem zastali.

Ob tem se ruske sile soočajo tudi z velikim številom žrtev v svojih vrstah. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je prejšnji teden dejal, da je v vojni vsak mesec ubitih med 15.000 in 20.000 ruskih vojakov. Samo aprila naj bi bilo na bojišču ubitih ali ranjenih več kot 35.000 ruskih vojakov, ocenjuje ukrajinsko obrambno ministrstvo.

Pomembno vlogo v vojni imajo po Rosinovih besedah droni, zaradi katerih obe strani težko izvedejo večje preboje na fronti. Po njegovem mnenju trenutno nobena stran ni sposobna izvesti obsežnega mehaniziranega prodora globoko v sovražnikovo zaledje.

Nova mobilizacija v Rusiji?

Če bi Rusija želela znova okrepiti ofenzivo in zavzeti preostanek ukrajinske vzhodne regije Donbas, bi bila po mnenju Rosina njena edina možnost prisilna mobilizacija, kar pa bi za Kremelj predstavljalo dodatno tveganje za notranjo stabilnost.

Rosin je za CNN opozoril, da je delna mobilizacija leta 2022 sprožila proteste in množične odhode moških iz Rusije. Danes Moskva vojake novači predvsem z visokimi denarnimi spodbudami, vendar se zaradi vse večjih gospodarskih pritiskov tudi ta model po njegovih besedah vse težje vzdržuje.

Posledice vojne, sankcij in ukrajinskih napadov na rusko energetsko infrastrukturo se po Rusinovih besedah že močno poznajo. Napadi z droni globoko v Rusiji pa kažejo, da je "vojna potrkala na vrata" tudi za ruske državljane.

Kljub temu Rosin meni, da Putin ne bo odnehal. Če ciljev ne bo dosegel vojaško, jih bo po njegovem skušal doseči drugače, da bi v Kijevu dobil prorusko vlado.

Opozoril je tudi na težave z vojaki, ki se vračajo iz Ukrajine. Ti po njegovih besedah v Rusijo prinašajo nasilje, psihološke težave in kriminal. Nekateri izmed njih naj bi se pridružili kriminalnim združbam. Študija mislišča CSIS iz lanskega leta je ocenila, da so ruski vojaki po vrnitvi iz vojne v Rusiji ubili ali ranili več kot 1.000 ljudi, navaja CNN.

Čeprav je zaradi gospodarske stagnacije in posledic vojne v Rusiji vse več nezadovoljstva, Rosin za zdaj ne vidi resnih znakov širših nemirov. Po njegovih besedah varnostne službe strogo nadzorujejo vsakršno nestrinjanje.

"Trenutno res ne vidim ulične revolucije. Toda takšni sistemi so lahko na zunaj videti močni, znotraj pa prazni. Če se bo kaj zgodilo, se bo zgodilo zelo hitro in vsi bomo presenečeni," je še dejal za CNN.